Grčija je izročila slovenskega državljana, ki naj bi bil osumljen sodelovanja pri obsežni finančni prevari v Nemčiji, kjer naj bi oškodovali podjetje za 1,25 milijona evrov. Osumljenec naj bi nagovoril žensko, imenovano 'Fatalna Miki', k sodelovanju pri dejanju, nato pa naj bi pobegnil s priigranim plenom. Slovenske oblasti so ga aretirale na meji z Grčijo, nakar je pristal na izročitev Nemčiji, kjer se bo soočil z obtožbami.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

Trije britanski državljani, osumljeni tihotapljenja mamil v Baliju z uporabo vrečk sladice Angel Delight, so bili oproščeni smrtne kazni. Sodišče v Denpasarju jim je izreklo 12-mesečne zaporne kazni. Lisa Stocker, Jonathan Collyer in Phineas Float naj bi bili obsojeni na zaporno kazen, ker naj bi bili med sojenjem "vljudni".

Ameriške posebne enote Delta so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju virov so ju ameriški vojaki ob spremstvu agentov FBI pridržali v njunih spalnih prostorih v polnočni akciji, ki je potekala brez žrtev na ameriški strani. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da je bila operacija načrtovana že od sredine decembra, njen primarni cilj pa je bil strmoglavljenje Madura, ki ga Washington obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami. Trump je po izvedeni operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo v sodelovanju s podpredsednico Delcy Rodríguez, medtem ko je demokratično opozicijo izključil iz načrtov. Kot ključni motiv za posredovanje se navaja nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, saj namerava Trumpova administracija v črpanje vključiti ameriška podjetja. Maduro bo prepeljan v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Manhattnu soočil z obtožbami ameriške agencije za boj proti drogam (DEA).

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

V četrtek mineva 80 let od začetka nürnberških procesov, kjer so zmagovalci druge svetovne vojne sodili glavnim nacistom zaradi vojnih zločinov. Proces, ki je trajal od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946, predstavlja mejnik v mednarodnem kazenskem pravu, saj so posamezniki prvič odgovarjali za zločine, storjene med vojno. Od 21 obtoženih so jih 12 obsodili na smrt z obešanjem.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo zahtevo nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja za izpustitev iz pripora do sojenja. Sodišče je to odločitev sprejelo, ker meni, da obstaja nevarnost pobega.

Mednarodno kazensko sodišče je potrdilo vseh 39 obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki jih je storil ugandski vojskovodja Joseph Kony. Obtožbe zajemajo desetletja nasilja in ugrabitev.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je začelo obravnavo obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti proti Josephu Konyju, uporniškemu poveljniku iz Ugande, ki je še vedno na begu. Konyja obtožujejo, da je vodil brutalno vladavino terorja, ki je zahtevala več deset tisoč življenj. Sodniki bodo obravnavali 39 točk obtožnice, ki vključujejo vojne zločine in zločine proti človečnosti.